buč
buč! Interj.,
1) beim Vertreiben: buč par kalnu, līgaviņa BW. 26893. buč, aitiņ BW. 26142;
2) Zuruf den Kindern, wenn sie fallen od. gefallen sind:
buč - pakrita.
Avots: ME I, 344
1) beim Vertreiben: buč par kalnu, līgaviņa BW. 26893. buč, aitiņ BW. 26142;
2) Zuruf den Kindern, wenn sie fallen od. gefallen sind:
buč - pakrita.
Avots: ME I, 344