izķirnīt
izķìrnît, tr.,
1) durchlöchern, aushöhlen:
lielu caurumu JU.;
2) wühlend, unordentlich ausessen:
kas tuo biezputras bļuodu izķirnījis Serb., C.
Avots: ME I, 760
1) durchlöchern, aushöhlen:
lielu caurumu JU.;
2) wühlend, unordentlich ausessen:
kas tuo biezputras bļuodu izķirnījis Serb., C.
Avots: ME I, 760