šejens

šeje̦ns Wid., hiesig, šeje̦nais St., Mag. IV, 2, 141, U., ein Hiesiger: šeje̦ns cilvē̦ks Ruj., Wandsen, šeje̦nais cilvē̦ks Ruj., Salis. Vgl. gr. χεῖνος, (dor.) χῆνος "jener", wozu Prellwitz Wrtb. ² 134.

Avots: ME IV, 14