izšļāpis

izšļāpis (Part. prt.), ausgehungert, mager: guovs karna, izšļāpusi Purap. [izšļãpis Jürg., izšlâpis (mit l 9 Arrasch, eingefallen, in sich zusammengesunken: bumba izšļāpusi; maiss izšļāpis.]

Avots: ME I, 813


izšļāpis

izšļāpis: sunam vē̦de̦rs izšļāpis (ganz leer) Geistershof.

Avots: EH I, 486