izgāņa, comm.,

1) jem., der schimpft, tadelt:
neesi izgāņa! A. VIII, 1, 26, Bers., Lub.;

2) ein Verwöhnter:
kungs liels izgāņa ēšanā Sassm.

Avots: ME I, 737

izgāņa,

1): ein Tadelsüchtiger
BielU.

Avots: EH I, 448