izpatapu

izpatapu, Adv.,

1) ganz sachte, langsam:
lē̦ni, le̦'ni, izpatapu vedu laisku druviņā BW. 22629. leji, leji, auseklīti, izpatapu siltumiņu BW. 33844, 1;

[2) ="iztapīgi" Wessen].

Avots: ME I, 778