izveicināt

[izveicinât,

1) "wohl gelingen lassen"
L.;

2) geschmeidig, flink machen:
izv. kājas Bers., Salis.]

Avots: ME I, 826


izveicināt

izveicinât, ‡

3) (moralisch) bessern
Stender Deutsch-lett. Wrtb.;

4) beglöcken
Stender Deutsch-lett. Wrtb.

Avots: EH I, 494