kuģe

kuģe [PS.], s. kuģis.

Avots: ME II, 300


kuģe

kuģe: auch Gr˙~Buschh. n. FBR. XII, 77, Kaltenbr., Oknist, Orellen, Roop, Saikava, Seyershof, Sonnaxt, Pas. XI, 422.

Avots: EH I, 667