ražģīt

ražģît (li. razgýti "stricken") Lettin, = režģît 1; in Gaiken: verworrenes Garn entwirren; in Meselau: sieben.

Avots: ME III, 493


ražģīt

ražģît, ‡ Refl. -tiês Frauenb., = režģîtiês, same̦zgluôtiês (vom Garn).

Avots: EH II, 360