aucu

aucu, auču, audžu, Interj. des Jubels, der Freude: auču, auču (Var.: aucu, audžu, aicu). viču, viču, man deviņi kumeliņi BW. 2278; s. auch 2331 [hier: au, ču, ču]; 13219.

Avots: ME I, 214