iznikt

‡ iznikt,

1) verschwinden
Bērzgale: meita uz vietas iznika Pas. II, 72 (ähnlich. IV, 82; X, 115);

2) = iznĩkt 1 Oknist: šuoziem iznika daudz ābulnīcu Kaltenbr.;

3) "= panikt" (?) VL. n. Celm.

Avots: EH I, 469