ožņāt

uožņât BW. VI, S. 155, LKVv., (mit ) Bl., uožnêt Biel. n. U., = uošņât.

Avots: ME IV, 427


ožņāt

uožņât: sieva tev brīnum smalki uožņā Fausts (1936) 175.

Avots: EH II, 745